Kognitivna psihologija je relativno mlado področje psihološke znanosti, vendar hitro pridobiva na priljubljenosti. Avtorstvo izraza pripada Ulriku Nysserju, ameriškemu psihologu, ki je leta 1967 objavil knjigo s tem imenom.
Kognitivni psihologi so specializirani za preučevanje kognitivnih sposobnosti možganov, in sicer, kako človeški možgani dojemajo svet in se učijo, kako prepoznajo, obdelujejo in shranjujejo informacije.
Koncept „kognitivnih“ zajema vse procese, s katerimi se spreminjajo vhodne čutne informacije. Ti procesi se nadaljujejo tudi brez zunanje stimulacije, ko gre za domišljijo, sanje in halucinacije.
Študije, ki jih izvajajo kognitivni psihologi, so usmerjene v prepoznavanje vzorcev duševne dejavnosti in povečanje splošne učinkovitosti razmišljanja, izboljšanje kakovosti socialnih interakcij in osebne rasti. V bistvu kognitivni psihologi preučujejo, kako čim bolj učinkovito uporabljati svoje možgane.
Obseg vprašanj, zajetih v delih kognitivne psihologije, vključuje motnje mišljenja, delovanje zaznavnih sistemov, težave pri učenju, pozornosti, spominu in nevrolingvistiki. Praktične aplikacije kognitivnih raziskav so usmerjene v izboljšanje spomina, izboljšanje natančnosti odločanja, izboljšanje kakovosti izobraževalnih programov in optimizacijo delovnih procesov v mnogih sektorjih človeške dejavnosti.
Kognitivni psihologi delujejo na področju patopsihologije, raziskujejo vzroke in metode zdravljenja depresije, tesnobe in drugih bolezni, socialno psihologijo, preučujejo medosebne interakcije, razvojno psihologijo in osebnost. Specialisti, ki so bili deležni psihoterapevtskega usposabljanja, pomagajo bolnikom z različnimi duševnimi in čustvenimi motnjami, pa tudi med rehabilitacijskim obdobjem po travmatičnih možganskih poškodbah.
Kognitivna psihologija se razlikuje od vedenjskega predmeta raziskovanja. Bihevioralisti se osredotočajo na zunanje manifestacije vedenja, na tisto, kar lahko opazujemo neposredno. Kognitivne psihologe zanima prepoznavanje notranjih miselnih procesov, ki vodijo do opazljivega vedenja.
Kognitivna psihologija se metodološko razlikuje od psihoanalize. Psihoanaliza temelji na subjektivnih občutkih tako pacienta kot terapevta. Kognitivni psihologi delujejo z znanstvenimi metodami, aktivno uporabljajo funkcionalnost takšnih področij znanstvenega znanja, kot so nevrologija, nevrofiziologija, antropologija, jezikoslovje in kibernetika.