Psihologija socialne lenobe

Psihologija socialne lenobe
Psihologija socialne lenobe

Video: 5. maraton pozitivne psihologije, dr. Zvezdan Pirtošek: Razvoj možganov v socialni organ 2024, Julij

Video: 5. maraton pozitivne psihologije, dr. Zvezdan Pirtošek: Razvoj možganov v socialni organ 2024, Julij
Anonim

Človek, ki dela v timu, ima koeficient uspešnosti veliko manj, kot če bi delal sam. In to ni odvisno od zahtevnosti naloge.

Ste že kdaj opazili, da se z nekom v paru naloge ne potrudite? V času, ko se morate sami spoprijeti z drugačno nalogo, počnete vse, kar je v vaši moči in še več. To ni nesreča, takšno vedenje ima svojo razlago. Takšno vedenje je v znanstvenem svetu opredeljeno kot družbena lenoba ali Ringelmanov učinek.

Kaj je to in kdo je Ringelman? Preprosto je, Ringelman je francoski psiholog, ki je pred približno sto leti izvedel vrsto psiholoških eksperimentov na ljudeh. Njegov namen in naloga je bil dokazati, da ima oseba, ki dela v timu, koeficient uspešnosti veliko manj, kot če bi delal sam. In to ni odvisno od zahtevnosti naloge.

Pred mnogimi leti je bil izveden zanimiv eksperiment, za to so vzeli skupino ljudi, tako imenovani eksperimentalni. Nalogo so imeli, da dvignejo največje možno število kilogramov. Po tem so ljudi razdelili v pare in morali so storiti enako, vendar v parih. Rezultati poskusa so šokirali znanstvenike. Več ko je ljudi v skupini, manjšo težo bi lahko vsak od njih dvigal v primerjavi z rezultatom, ko je delal sam. Ta učinek so poimenovali socialna lenoba.

Pojasniti človeško vedenje je zelo preprosto. Kajti če človek dela sam, potem se nima na koga zanašati in daje vse od sebe, ki dela na rezultatu. Če pa človek dela v timu, potem se njegova logika zelo razlikuje od logike samostojnega dela. Če dela v timu, človek računa na druge, na to, da bo nekdo nekaj naredil zanj, da mu bo uspelo, da ne bo dokončal ali dal vse od sebe. In nihče ne bo opazil, da je filičit ali ne spreminja.

Ko se je število udeležencev v skupini povečalo, je stopnja dosežkov vsakega padla. Zato ekipe iz velikih skupin ljudi ovirajo osebnostni razvoj posameznika in ne vplivajo vedno pozitivno na rezultat kot celoto. Tako deluje človeška psiha. Včasih, da bi dosegli največje rezultate, šefi ne bi smeli združevati svojih zaposlenih, sicer se sprostijo ravno nasprotno. Tako je urejeno življenje, v timu je veliko parazitov, ki ne delajo, se pa spretno znajo pretvarjati, da so aktivni. Medtem ko nekdo res trdo dela, pa njegovega dela ni opaziti in ga pogosto ne cenijo.

Nobena družbena tehnologija, usposabljanje ali odnos ne morejo pokvariti človeškega razmišljanja. Vodje morajo pri svojem delu upoštevati ta dejavnik in sklepati, da se v skupini osebni koeficient sposobnosti zaposlenih zmanjšuje.