Zakaj si vedno želite tisto, kar trenutno ni?

Kazalo:

Zakaj si vedno želite tisto, kar trenutno ni?
Zakaj si vedno želite tisto, kar trenutno ni?

Video: Acrylic pour painting - Brown, beige and white colour - fluid abstract art with some peel off magic 2024, Junij

Video: Acrylic pour painting - Brown, beige and white colour - fluid abstract art with some peel off magic 2024, Junij
Anonim

Koliko ljudi si občasno zastavi to vprašanje? Človek vedno želi nekaj. In bolj ko dosega, večje so njegove potrebe. In pogosto celo veselje do prejetega zasenči obžalovanje nad tem, kar še ni.

Piramida potreb

Človek pride na ta svet in ga zajamejo želje: najpreprostejše, ki zagotavljajo vitalno aktivnost telesa. Potreba po hrani, toplini, spanju. Nadalje si otrok po mnenju psihologov prizadeva za tisto, česar še nima: biti kot odrasel, se naučiti hoditi, komunicirati in opravljati neke vrste socialne naloge. Poleg tega nastajajo v določenem zaporedju, ko se starajo.

V psihologiji je ta pojav opisal A. Maslow in ga poimenoval "Piramida človeških potreb." V skladu s to teorijo naj bi bile človekove prve življenjske potrebe zadovoljene, zahvaljujoč temu, da ne čuti lakote, žeje, utrujenosti.

Drugi korak piramide je imenoval potrebo po varnosti, zaščiti. Zahvaljujoč njej želi nekdo dobiti močno hišo, nekdo pa se uspešno poroči, da bi našel branilca. Metoda je običajno odvisna od zaznav varnosti.

Sledi želja po povezanosti s katero koli skupino, ki je pri mladostnikih zelo izrazita. To je potreba po pripadnosti, občutek, da si del nečesa večjega. Ona naredi osebo, ki izpolnjuje pravila, ki jih postavlja ena ali druga družbena enota.

Potem je potrebno spoštovanje in priznanje. Človek si prizadeva zavzeti vodilno mesto v kateri koli niši, tako da njegovo dostojanstvo ceni družba, v katero se sam šteje.

In vrhunec piramide imenujemo želja po samoaktualizaciji, torej uresničevanju njihovega potenciala. Tukaj vzrok za človekovo dejavnost ni več boj za kraj pod soncem, ampak njegova želja, da naredi tisto, za kar ima nagnjenje. Menijo, da so zato v zgodovini primeri, ko so cesarji postali pridelovalci zelenjave, uspešni poslovneži pa so nenadoma pustili puščave v gozdu.