Preučevanje zaznavnih težav je eno najtežjih področij psihologije, pa tudi sorodnih ved. Za množico uporabnih disciplin je pomembno vedeti, kakšen je mehanizem čutnih organov in njihova povezava z zavestjo.
Navodila za uporabo
1
Klasična definicija dojemanja pravi, da gre za proces refleksije integralnih prizorov, dogodkov resničnosti, do katerih pride, ko neposredno vplivamo na receptorske organe. Zaznavanje se začne v trenutku, ko predmeti sveta delujejo na človeška čutila, vendar jih ta ne izčrpa - to je njegova razlika od občutka. Obstajajo tudi druge opredelitve, ki poudarjajo druge pomenske nianse tega koncepta. Torej nekateri raziskovalci verjamejo, da je zaznavanje proces pridobivanja informacij o zunanjem okolju za izgradnjo lastnega načina vedenja - v tem primeru je poudarek na vplivu zaznanega na človekova dejanja.
2
Zaznavanje je vedno naravnano na že pripravljene vzorce vedenja. Torej, ko bo videl sadež sferične oblike zelene barve, ga bo človek najverjetneje poimenoval jabolko - saj je takšen kup lastnosti in pomena že naletel nanj. Obstajajo tako imenovano pasivno zaznavanje (percepcija) in aktivno (appercepcija). To terminologijo je prvič uvedel Leibniz, s čimer je poskušal poudariti, da v drugem primeru govorimo o odsevnem položaju: človek ne le zaznava določene podatke od zunaj, ampak tudi sebe spozna kot zaznavalca, razmišlja o tej temi. Kasneje je Kant dejal, da je aprcepcija tista lastnost zavesti, zaradi katere se doseže enotnost osebnosti, celovitost "ja".
3
Psihološke interpretacije pojma appercepcije so se začele pri Herbartu, ki je o njem pisal kot dejanje asimilacije vseh novo prispelih idej z že obstoječimi individualnimi izkušnjami. Wundt je nadalje razvil teorijo percepcije: opažanje je percepcija z "vključeno" pozornostjo. Podobno je razmišljal nobelov nagrajenec Kahneman, ki je preučeval intenzivnost zaznavanja, odvisno od pomena signala.
4
Perceptualni problemi niso ozka psihološka veja znanosti, temveč široko interdisciplinarno področje. Pri preučevanju teh težav so sodelovali tudi filozofi, fiziologi in predstavniki natančnih znanosti. Uporabna vrednost rezultatov raziskav zanima strokovnjake za odnose z javnostmi, oglaševalce in strokovnjake za oblikovanje, ki ustvarjajo informativna sporočila, da bi pritegnili pozornost potrošnikov. Pomen težav z zaznavanjem je velik tudi pri kibernetiki, ki se ukvarja z gradnjo robotov. Da bi lahko nosilci umetne inteligence zaznavali signale zunanjega sveta enako kot človek, je treba razumeti mehanizem obdelave vhodnih podatkov.